Zadnji vagon z zunanjo ploščadjo

Ambrosine se je prerinila do ploščadi. Čeprav je bilo mesto na ploščadi ponavadi nadvse zaželeno, je bilo danes drugače. Vsi so sedeli po kupejih, nikogar pa ni zanimala ploščad. Ker je bila tistega dne nadvse tresoča vožnja, so kovčki ležali po tleh in težko je bilo hoditi čeznje. Počasi je iz žepa privlekla škatlico cigaret ter s tresočimi se rokami eno prižgala. Ker je popila najmanj petnajst kav, to ni bilo čudno. Ko je vdihnila malo belkastega dima, se je pomirila in kmalu je popolnoma mirna stala na ploščadi, njena ččrna oblekica ji je ovijala telo in njeni lasje so ji bičali obraz. Podrgnila se je po svoji medeni koži in se malce stresla. Hlad ji je bil ljub, saj je bila malce hladnokrvna, vedno je bil pripravljena na mraz, saj je ja živela v hladni Angliji, ali pač?
Za seboj je zaslišala pridušeno kletvico, saj je za seboj iz navade zaklenila vrata. Zasmejala se je, nato pa počasi odprla vrata, da je prišleka spustila ven. Nato je šele pogledala, kdo je. Človek je imel obraz zagrnjen s plaščom, zato ni videla, kdo je. Sklepala je, da ni iz Spolzgada, drugače se ne bi skrival.
Kmalu je začutila topel dotik in ugotovila, da se ji žgejo superge. On ali ona je povzročila žganje superg in Ambrosine je kmalu sprožila antikletev, nato pa je počasi odgrnila plašč prišleka in ugotovila, da je njen dolgoletni ''prijatelj'' Max!
Sin se je zasmejala, nato pa ga je objela ter poljubila na lica. Čeprav sta bila že dolgo časa tudi intimno znana drug drugemu, sta se na ven kazala kot le znanca, mogoče malce boljša priatelja. Max je imel vmes precej punc, prav tako ona fantov, ampak nikoli pa nista bila onadva skupaj. Kratke avanturice, malce varanja, nato pa nazaj na rutino-monogamijo. Max se je od prejšnega srečanja precej spremenil. Ambrosine, ki je skoraj celo polletje ni bilo na spregled, ker je bila v Franciji, ga je zadnjič videla, ko je imel še veliko daljše lase. Skoraj do ramen so mu segali, sedaj pa je imel veliko krajše, kar je Ambrosine navdajalo z veseljem, saj se ji je zdelo, da je bil kot polit cucek.

Max se je komaj prebil čez vse kovčke, medtem ko je nekatere kar scefral, ker so mu bili na poti. Preizkusiti je hotel nov urok, zato se je zavil ter se odpravil na zunanjo ploščad. Te afro frizure ne bi zamenjal z nikomur. Bila je Ambrosine. Počasi je nebesedno sprožžil kletev in delovala je. Seveda je Sin nadvse popenila, ampak okej, samo probal je novo kletev!

Objel jo je ter zanalašč zgrešil lice, da je poljubček pristal na sladkih, medenih ustnicah. Max jo je poljubil ter ji grizljal ustnico. Sin pa se je malce umaknila. Zgledalo je, da je opazila njegovo novo pričesko, zato se je zasmejal in s malce hrapavim glasom rekel:"Ah, Sin, saj nisi mislila da želim do konca življenja bit kot polit cucek?" hripavo se je zasmejal in si jo ogledal. Bila je še bolj mamljiva kot prej. Njena črna oblekica je odkrivala več medene kože, kot bi jo lahko. Njen dekolte je izstopal, moral je potrditi dejstvo, da ima presneto dobro postavico. A kaj, ko sta bila skupaj le parkrat... Kotički ustnic so se mu zavihali navzgor, medtem ko je iz žepa potegnil steklenico polno ognjenega viskija ter močno potegnil.
Počasi je iz žepa potegnil še vodno pipo ter travo in kmalu je imel usrta polna dima. Z malce zadetim glasom ji je ponudil pipo, ker je dobro vedel, da je vedno pripravljena na privat zabavico, pa čeprav na ploščadi.

Ambrosine se je nasmehnila na svoj neposnemljiv način, ki ga je večina deklet vadila ure in ure, njej pa je uspeval z lahkoto. "Nisi se spremenil!"je rekla in se ponovno nasmehnila, na malce bolj seksi način. "Oh, saj veš, kako sem te pogrešala. Nisem mogla nehati misliti nate..." naramnica na obleki ji je zdrsnila z rame in Max ji jo je popravil. Občutila je kratko mrzlo spreletavico, ko so se njeni beli zo bje zasvetili v srebrnem prstanu, ki ga je nosila odkar je izgubila nedolžnost...z Maxom. Imel je prepletene žičke, med njimi pa so se svetili smaragdi.
Nagnila se je naprej in se privila ob Maxa, nato pa ga je poljubila. Iz roke mu je izmaknila vodno pipo ki je bila v Maxovem stilu polepljena z obliži, na katerih so bile narisane figurice. Prižgala je palico in počasi vdihnila dim. Pihnila ga je direktno Maxu v obraz, se nato malce zahihitala in spustila pipo nazaj v njegov žep. Kmalu se je obesila na njegove rame in on jo je, kot v strarih časih dvignil na mišičaste rame. Na uho mu je šepetala sladkwe besede in se mu smejala, da je lahko zavohal njeno edinstveno mešanico sandalovine, lilij in predvsem mošusa, ki jo je sama sestavila.
Dolgo sta se smejala, in ko jo je spustil na tla, je Ambrosine od vsega smeha kar jokala. Maskara e ji je razmazala, srečno se je smejala, objela ga je in se vsa vesela nasmehnila. Dolgo ga ni videla, ker pa je vedela, da bi najverjetneje ignoriral njo, ker ga je zadnjih par esecev sama ignorirala, je bila izjemno srečna. Počasi si je obrisala razmazano maskaro. Ni si želela, da bi bila spet ''skupaj'', ker bi se sama ponudila, a sedaj je v njem videla več.
Počasi se je obrnila proti njemu in mu pritisnila en prijateljski poljubček na usta. Kmalu pa ga je poljubila še enkrat, se nasmehnila in ga prijela za roko ter popeljala v kupe.