Sladoledni vrt

Elizabeth se je vsa vesela zbudila. Prišel je čas, ko se bo odpravila na prečno ulico, kamor je z veseljem hodila. Ta ulica ji je nekako dala vedeti, da je spet samo čarovniški svet-vsaj zanjo.
Počasi se je napravila precej toplo, saj je bilo mrzlo za tak letni čas. Nasmehnila se je svojemu odsevu v ogledalu ter se počasi spravila na londonske ulice, kjer jo j spet in spet presenečalo, kakšne bedarije si bunkeljni izmišljajo. Kot da so zares ćudežne, le da ne delajo popolnoma ničesar. Čudežni odstranjevalec aken...Prhnila je jn se malce porogljivo zasmejala. Prodajalka v izložbi, ki je raavno čistila steklo je bila popolnoma osupla nad njenim vedenjem, kakor, da je kaj slabega, če izrazi svoje mnenje.
Ko se je spravila v Počen kotel je pozdravila Toma, ki je imel le še peščico zob. Groza. Nato je v zadnjem deu, kjer je bil zid potrkala po opeki in se znašla na vedno barviti Prečni ulici. Nasmehnila se je, ko je zavohala 'vonj čarovnikov'.
Ko je na Prečni ulici nakupila vse potrebno se je počasi odpravila do Fortescurjevega sladolednega vrta, kjer se je usedla na teraso ter naročila sladoled z okusom ognnjenega viskija, ki je od njenega 15 leta njena najljubša jed.
Nato se je zapletla v pogovor s Florijanom, ki ji je kot otroku pomagal pri nalogah uin je bil vedno zelo prijazen. Nekaj časa je posedala ter se dolgočasila, nakar je v bližini opazila enega izmed njenih učencev, ki se ji je bližal. Ni točno razločila kdo je, a se ni obremenjevala s tem, ter je počakala dokler ni prišwl ližje.

Florean je delal odlične poslastice že odkar je Mort hodil na Bradavičarko, in to, pri Merlinu, je bilo že skoraj šest let. Nejeverno je zmajal z glavo in zavil okoli vogala uličice, da se mu je odprl pogled na omamno zakladnico sladoleda. Namuznil se je ob neštetih spominih, ki so preplavili njegovo črnolasno glavo. Prvi dan v velikem, zastrašujočem gradu, pa potem razne samostojne slike, žive kakor da bi ustavil čas in jih za vedno obdržal v spominu. Nekaterih stvari se je spomnil le medlo - recimo prvega in drugega letnika - razen nekaterih zabavnih, groznih ali drugače zanimivih dogodkov je bilo bolj ali manj zamegljeno in ovito v tančico časa. Po drugi strani pa se je zadnjih dveh let spomnil naravnost odlično. Takrat nekako seje začel njegov vzpon v družbeno elito, svet divjih zabav, prelitega ognjenega viskija, ki se je namesto vode stakal po grlu v velikih količinah, pozabiti pa ne smemo na seks, hvala Merlinu za to čudovito stvar.

Svoj zamaknjeni pogled je vrnil v realnost šele ko se je skoraj zaletel v steber ulične svetlike pred seboj. "Prekleto."je zamrmral in si popravil plašč, nato pa je stopil proti vratom v slaščičarnico in presenečeno opazil svojo profesorico. "Oh,"je še vedno nekoliko zmedeno izustil in obstal, "dober dan." Namenil ji je širok nasmeh in ji ponudil dlan.

Ko je Elizabeth zagledala Morsusa, njenega učenca, se je nasmehnila. Morsus je bil namreč precej skrivnosten in Elizabeth je takole dobila priložnost, da ga malce bolje spozna in prebere njegov karakter. Branje karakterjev-to je bil njen hobi.

"No, dober dan, Morsus." je rekla, nato pa pojedla malce sladoleda.
"Hej, prisedi." je rekla in začela kovati železo, dokler je bilo še vroče. Res si je želela bolje spoznati tega zapleteno skrivnostnega spolzgadovca, ki ni govoril preveč, poleg tega pa ni bil, vsaj tako se ji je zdelo, zagret piflar, ki so se ji že v študentskih letih zdeli grozni. Saj ne, da ne bi želela, da bi imela dobre študente, samo taki, ki so se silili vedno in povsod so bili preprosto odbijajoči. Ponovno se je nasmehnila, nato pa nadaljevala:"Torej, Morsus, kaj je pa tebe prineslo sem?"
Ni bila najboljša v navezovanju stikov s osebami, ki so bili njeni učenci. Preprosto ji ni šlo. Poleg tega pa ni bila najbolj samozavestna, najverjetneje je bilo to tudi zaradi tega, ker je bila kot otrok bolj obsedena s svojim videzom, saj ni bila najbolj suha.

Zazrla se je v svoje čevlje, nato pa je v glavi zaslišala glas, ki je bil zelo podoben maminemu:" Hej, sedi pokonci in ponosno!" njena mama je bila precej zahtevna, a to je bilo Elizabeth všeč. Preprosto všeč ji je bilo, ker je ni nihče silil biti to kar ni. Njena mama je imela neke norme, ki sicer Elizabeth niso bile najbolj pri srcu, a všeč ji je bilo, ker se je njena mama vsaj ukvarjala z njo.

Popravila si je pramen njenih temnih las in se ponovno nasmehnila. Tokrat je bil to nostalgičen nasmeh.

Bil je presenečen nad tem, da mu je učiteljica odzdravila, in prepričal se je, da se je presenečenje odrazilo tudi na njegovem obrazu. Odločil se je namreč, da bo ubral pot, znano kot 'Zadržani in šarmantni učenec'. Že od nekdaj si je želel napičiti kakšno profesorico, in hej, to je bila odlična priložnost, da si položi temelje za kasnejše osvajanje. Očitno je imela rada sladoled, in ko je prisedel nasproti nje za mizico, je lahko zaznal izdajalski vonj ognjenega viskija. Prav, rada je imela ognjeni viski. Kako pripravno. Malodane bi mu ušel pokvarjen nasmeh, vendar se je pravočasno zadržal in se nagnil nazaj v stolčku. Njegovo naročilo se je kmalu primajalo na mizo in z zadovoljstvom se je lotil orehovega sladoleda.

"Popoldanski sprehod, pravzaprav. Potreboval sem oddih od utesnjujočih grajskih sten."se je prijetno nasmehnil in si privoščil še malce slastnega sladoleda. "Pa vi?"je vljudno vrnil vprašanje in z očmi neopazno preletel mlado rjavolasko. Razlika v leth je bila majhna...ocenjeval jo je na kakih štiri, pet let, kar ni pomenilo ničesar, sploh pa je imela odlično postavo. Nasmešek je prikril s sladoledom in počasi dodal "Po pravici povedano nisem pričakoval, da bom naletel na kakšnega profesorja tako daleč od Bradavičarke...zlasti ne na vas."je spregovoril z narejeno zamišljenostjo in pogled za nekaj trenutkov uprl navzdol po Prečni ulici, ki ob tem času ni bila kdo ve kako polna. Večina ljudi je posedala v kavarnicah, nakupovala za Noč Čarovnic, ali pa so se greli doma, ob toplem kaminu.

Nekako se ji je zazdelo, da mogoče ni tako zelo molčeč. Nasmehnila se je, nato pa rekla:" Jah, jaz pa skoraj vsak mesec grem sem... Na približno 2 tedna se mi uspe izmuzniti iz gradu... In seveda, stran od neskončnih vprašanj učencev, ki se kar ne morejo upreti mučenju učiteljic. Piflarjev. Počasi se mi zdi, da učenje spet ni moja strast. Seveda, kajenje je,... Ampak mogoče bi morala poskusiti še kaj drugega. Profesura me naredi tako staro... Se ti ne zdi?" je rekla in se skorajda zasmejala.

V zadnjem momentu se je usta vila, in ko je izpustil opazko o tem, kako ni pričakoval nikogar je rekla:" Ah, jaz pač nisem kot drugi. Sem original. Kaj pa ti?" je rekla, nato pa pomislila:" Pa tudi če bi ponavljal za komurkoli, to res ni tak velik problem. Ah, ma kaj govoriš?" je nadirala samo sebe, nato pa je rekla:" Hej, upam da te ne moti..." in iz žepa njenega temnozelenega plašča potegnila škatlico s cigareti. Cigareto je vtaknila v usta, potiho rekla urok in si s palico prižgala cigareto. Počasi je vdihnila ta prelesten bel-šampanjski dim in ga po+duhala. Dišal je po ognjenem viskiju, ker pa ni bila pazljiva, se ji je pepel potresel v sladoled."Sranje! Madonca..." je vsa jezna zaklicala, da so se k njuni mizi obrnili številni pogledi. Vsa jezna je s palico potkrala po kupi in že je ila prazna. Nato je poklicala Floreana, da ji je prinesel novo kupo.

Nasmehnila se je, nato pa pogledala Morsusa in rekla:"Oprosti za tole. Najtera mi gre, ko se kaj takega zgodi. Prav bedno je!" je rekla ter se v zadregi nasmehnila. Nato ga je vprašala:"Mimogrede, a ti mogoče že kadiš?"

Piflarji ti grejo na živce, kaj? je pomislil sam pri sebi in prikril nasmeh s še eno žlico odličnega sladoleda. Midva se bova še krasno razumela… je mračno dodal in podatke o profesorici mirno pospravljal v skriti kot nekje zadaj v svojem umu. "Prosim lepo, gospa profesor."se je nasmehnil Mort in stresel z glavo, da so mu temni prameni zdrsnili na čelo. "Če vas že ne bi videl za katedrom, bi vas gotovo zamenjal za svojo devetnajstletno sestro. Strašno ste ji podobni."ji je polaskal in se uprl spominom na Alino. V resnici sta si bili s profesorico precej podobni, in edino, kar ga je še žrlo, je bilo vprašanje, če v postelji prav tako dobra kakor njegova ognjevita sestra.

"Moje skromno mnenje je, da se precej razlikujem od večine dijakov."je z nedolžno dvoumnostjo odvrnil na njeno vprašanje in se mehko nasmehnil. Z očmi je ošinil prijetno razkrivajoč dekolte, ko je profesorica segla po svojo cigaretnico. Zamahnil je z roko, ko se je pričela opravičevati in v obrazložitev dodal "Tudi sam žrtev te nezdrave razvade." Zdaj ko ga je opomnila, je ugotovil, da pravzaprav že kar nekaj časa ni prižgal prav nobenega, tako da je še sam segel v notranji žep plašča, po svojo provokativno škatlico. Prijel jo je tako, da je lahko profesorica brez dvoma prebrala napis, Mort pa se je medtem povsem ležerno pretvarjal, da se ne zaveda umazanega napisa, ki pravil 'Putting long and stiff things in your mouth is fun' in je seveda lahko asociiral na vse kaj drugega kakor samo cigarete. Še sam si je prižgal svoj cigaret in zadovoljno izpihnil bel oblaček.

obrvi so mu kar same odpotovale navzgor po čelu, ko je profesorica stresla pepel na svoj sladoled. Živčna ali vedno nerodna? je samemu sebi zastavil vprašanje in si skeptični izraz še pravočasno izbrisal z obraza. "Prosim lepo, saj niste škodovali meni."se je namuznil in zopet globoko potegnil iz cigareta. "Povejte mi, gospa profesor, kdaj pa ste vi začeli kaditi?"je zastavil čisto nedolžno vprašanje in se naslonil nazaj v stolčku.

Tudi on je kadil. Na žalost je bilo malce težje spregledati provokativen napis na škatlici cigaret, a to je ni tako zelo motilo. Nasmehnila se je, nato pa rekla:"No, ta napis je pa precej zgovoren. No, tako mlada pa ja ne zgledam!"je veselo rekla, ko je izustil pripombo o njenem izgledu. Na ves glas se je zasmejala, nato pa hitro nehala s tem naravnost umetnim sehom, ki se ga ni mogla odvaditi. Počasi si je razpustila svoj0o trdno zapeto figo, saj jo je že malce zategovala. S prsti si je šla skozi lase, da so ji lepo padali po ramenih.
Počasi in z malce hirpavim glasom je vprašala:"Po čem pa si drugačen od ostalh?" ter privzdignila svojo levo obrv.

Močno je potegnila iz cigarete, ki je bila ognjena. Bila je smaragdne barve, zato pa so ji bile tudi čarovniške cigarete ljubše. A to je ni zmotilo, da ne bi začela ponovno razmišljati o Morsusu. Bil je nekako poseben. Imel je dolge lase, kar ji je bilo vedno všeč.

Počasi je obrnila glavo, da se je zazrla nekam v daljavo. Nato je rekla:" Kdaj si pa ti začel kaditi?" ter prebrala njegovo telesno govorico. HM, zanimiva reč...

((hej sori, nočm težit al pa kej, sam a lhka mal bol slovnično pravilno pišeš? Kr tole ni lih berljivo... "/))

((Vem. To je zato, ker ne smem na komp pa pol morm pisat na i Pad. ))

[no še vedno bi lahko popravla post ko prideš na komp. pa prebrala za seboj in popravila napake. Ampak okej. ]

Mortu bi se žlica sladoleda skorajda zaletela v grlu, tako ga je presenetil profesoričin odgovor. No, presneto, tale je pa kar direktna, je pomislil in se trudil s karseda navadnim izrazom na obrazu pogoltniti sladoled. Še vedno nekoliko šokiran, je zopet potegnil dim in ga zadovoljno izpihnil v zrak, kjer je ta oblikoval nenavadne sence in tvorbe. Svoj pogled je zopet staknil z njenim in s kar najbolj zbranim glasom odvrnil "Aha."in na obraz poskusil zriniti izraz resnega presenečenja in ne širokega, pokvarjenega nasmeha, ki se je na vse pretege poskušal vsiliti na njegovo mesto. "Ne vem, gospa profesor."je korektno odgovoril, čeprav je točno vedel, kam meri s svojim dvoumnim vprašanjem. "To boste morali ugotoviti čisto sami."se je nedolžno nasmehnil ob svojem enako dvoumnem odgovoru in pokajeno cigareto potlačil v pepelniku. Še eno presenečenje ga je doletelo, ko si je profesorica kar v nenadnem vzgibu razpela svoje rjave kodre, da so ji prosto padli preko ramen in hrbta. "Čudovito pričesko imate."je pohvalil njene lepe lase in se mehko nasmehnil, medtem ko je v mislih črtal in izločal preostale vljudnostne fraze v svojem besednjaku v iskanju primernih izrazov.

Žlička je zažvenketala v prazni kupi, ko je Mort dokrajčil svoj sladoled in jo potisnil na sredino mize, poleg pepelnika, roke pa prekrižal v naročju. "Kdaj pa ste pričeli poučevati na Bradavičarki?"je navrgel še eno nepomembno vprašanje in ošinil nekoliko globlji izrez na njeni majici. Očarljivo, je pomislil sam zase in dovolil senci majhnega nasmeška, da ošine njegov drugače skoraj brezizrazni obraz.

Mort je bil naravnost očarljiv. Skrivnosten, kar ji je vzbujalo radovednost, skrito divji in nadvse zanimiva oseba.
Počasi je rekla:"No, hvala, Morsus. " ko je pohvalil njeno pričesko, ki ji je padala po hrbtu. Široko se je nasmehnil, čeprav se je od zadaj skrivalo nekaj veliko bolj pokvarjenega.

"Ah, na šoli sem začela poučevati ravno septembra. Ravno sem izpolnila zadnje forme za vstop na mesto profesorice. A to tebe verjetno ne zanima, kaj?" široko se je nasmehnila ter poslušala, kako je žlička počasi nehala rožljati po kupi.
Še sama je zaključila ter ugasnila svoj cigaret v pepelniku, ki je bil lepe črne barve. Ozrla se je po okolici, kot da bi hotela najti kakšen predmet, v katerega bi se lahko zazrla, saj se ji je zdel Morsusov obraz preprosto preveč vabljiv.

Popravila si je hlače, ki so ji zlezle navzdol tersi slekla plašč, ker je bil dan preprosto preveč vroč tza task čas v letu. Počasi je pogled odvrnila od okolice in njene oči so preiskujoče tipale morsusov obraz.

"Oh, kje pa, gospa profesor, vse kar poveste je izredno zanimivo."se je nasmehnil Mort, čeprav je bilo obema jasno, da laže kakor pes teče. A vljudne formalnosti so bile potrebne, ne glede na to, če je bilo vsem, ki so bili vanje vključeni, jasno, da nihče ni iskren, kakor je v večini primerov tudi bilo. Z vzdihom je zopet segel po svoji cigaretnici in po nekaj vajenih, skorajda podzavestnih gibih je med njegovimi prsti zopet tičal prižgan cigaret, škatlico pa je ravno pospravil nazaj v notranji žep svojega dolgega črnega plašča, pod katerim je imel samo še srajco in šolsko kravato zeleno-srebrne barve, ki se je skladala z grbom, izvezenim na levi strani njegovega prsnega koša.

Bil je presenečen nad tem, koliko mu je profesorica razkrila v tem enem kratkem pogovoru in čut, ki ga je razvil preko let, mu je pravil, da tukaj nekaj ni čisto normalno. Nobena profesorica, najsi bo še tako mlada, ne bi tako odprto spregovorila o svojem privatnem življenju in preteklosti, razen če se ne bi resnično spogledovala s svojim sogovornikom, in vlogo sogovornika je imel v tistem trenutku Mort, ki se ni mogel odločiti, kako naj nadaljuje pogovor, vendar je negotovost, ki se je za nekaj bežnih sekund izrisala na njegovem obrazu, zakril z oblačkom sivkastega dima, ki ga je izpihnil skozi nos.

"Zakaj ste se lotili poučevanja?"je končno le spregovoril, potem ko se je odločil, da se bo držal prej načete teme o njeni profesuri, ki se mu je v dani situaciji zdela tema najmanj polna pasti in še najbolj nedolžna, vsaj v primerjavi s stvarmi, ki jih je v preteklih minutah profesorica že potegnila na dan, in ki so bile veliko preveč spolzke in dvoumne, da bi Mort želel ali upal tvegati z njimi.

Elizabeth je nekako presedal ta pogovor, poleg tega pa se ji je zdel Mort preveč...Skrivnosten, da b iji bil všeč. Njen načrt za ta dan se je sfižil, ker je fant bil preprosto preveč...dolgočasen, poleg tega pa je mislil le, kako jo bo položil.
Ko pa se mu je zaletela žlica sladoleda, jo je od odhoda zadrževal le bog. Preklela je boga in vsakega angelčka posebej, nato pa še sladoled in Morsusa. Ni več zdržala v družbi tega mulca, zato se je počasi in elegantno poslovila:2No, poglej koliko je ura!Moram oditi!" in se ogrnila s plaščem.

Zahmkala je, se obrnila na petah ter se odpravila proti trgovini, da bi si kupila nov zvitek pergamenta, in ko se je skozi izložbo zazrla v obraz tega spolzgada, se ji je zdelo pravično le, da ga nikoli več ne povabi na sladoled, ker bi pod vplivom viskija mogoče klonila pod njegovim pritiskom.

Zaničljivo se je nasmehnila, nato pa se obrnila, da je proti Morsusu bil obrnjen njen hrbet.