Astronomska ploščad - legendarni boj med Antisso in Alexom

Alexov razkrivalni urok se je nažalost odbil od Antissinega zaščitnega ovoja in odletel nekam v prostranost neba. Antissa se je premaknila nekam drugam in v pesku so se videle njene sledi. Alex je proti postavi vidni v srebrnem pesku izstreril rdeč curek, ki je na Alexovo začudenje samo razpršil peščen obris. "A tako torej, skrivali se bomo." Z nasmehom na obrazu se je oziral naokoli in videl da je bila v pesku rahla a ne preveč dobro zabrisana sled, ki je vodila do tistega stebra. Ahaa, tam se skrivaš lisička mala. Povsem neslišno je palico usmeril proti stebru se nasmehnil in izvedel nebesedni urok: Bombardo Maxima Neviden sunek je zadel steber, katerega je spektakularno razneslo na več večjih in manjših kosov opeke. To bi moralo Antisso vsaj dodobra vreči iz ravnotežja, a vedel je tudi da se je dekle obdalo z nekakšnim neprobojnim ščitom. V najhujšem primeru bi jo odnesla s kakšno modrico.

Njegova poteza je ni presenetila. Prejšnje so pokazale, da je bil precej izkušen tudi tam, kjer sicer ne bi pričakovala. Njun dvoboj je že močno preskočil mejo varnega. Antisso je velik zračni sunek vrgel ob kamnita tla, hujšega pa ni bilo. " Copie mi minha forca!" je dejala, ter se spotoma odčarala nevidnosti. Ščit je pustila. Pojavile so se še tri Antisse, ki so vanj merile vsaka svojo kopijo palice. Alex ni mogel ugotoviti, katera je prava, saj so govorile vse hkrati isto, enako hitro in z enakim glasom. " Prateado colher!" iz njihovih palic je šinil cel roj srebrnih žuželk, ki so naščeperjeno letele proti njemu z nasršenimi želi. Poleg tega, se je vsak urok odbil od njih, prebroditi pa so znale še tako močne ščite.

Prateado-Srebrna
colher-žela

Seveda je Alex pričakoval, da jo bo Antissa zlahka odnesla. Sedaj se je na njegovo presenečenje celo prekopirala in proti njemu izvedla urok srebrne čebele. Seveda sta bila dva od urokov fake, a mu to ta trenutek ni rpav nič pomagalo. Ni imel ravno dovolj časa, da bi izvedel katerega od kompleksnih zlatih urokov, ki te obvarujejo pred Argentumovimi oz. srebrnimi uroki. Rešitev iz te zagate je bila seveda povsem logična. "Crabro argentum maximus" Iz Alexove palice se je pognal roj srebrnih seršenov, ki so zlahka opravili s čebelami. "Ahaha, pa so šle tvoje drage čebelice v frinže Antissica," se je zasmejal Alex. Za sekundo mu je zmanjkalo idej, kaj naj stori. V glavo mu je seveda takoj šinil še eden od latinskih urokov. Bil je namreč oboževalec le-teh. S palcio je v zrak zarisal trikotnik v prav posebnem razmerju zlatega števila in zašepetal: "Sectio Aurea." Trikotnik je zlato zažarel se zavrtel po v zraku, spiralno zvil nato pa ga je razneslo na tisoče zlatih svetlobnih bodic, hitro je zaprl oči, saj jo bodice že naslednjo sekundo zažarele z močno svetlobo, z namenom da zaslepijo Antisso, tik pred tem, ko se vanjo poženejo izjemno hitro.

[crabro - sršen, naravni sovražnik čebel Smile

. Sectio aurea, je zlati rez. Če mate kaj pojma o geometriji ...]

Njegovo potezo je Antissa z lahkoto predvidela, takoj ko je začel nekako mahati po zraku " Atraves corpo perigo cegueira!" in res, ni se motila. Njeno telo je srebrno zažarelo in znašla se je v nekakšnem obroču slepote, da ni zaznala ničesar, kakor švist. Puščice so zletele skozi njeno telo, kakor da bi bila zrak in močan veter je razmršil njene lase. "o que se quer incisão através do meu corpo para ser levado a zero!" neznanski vrtinec je vse njegove puščice spravil s poti kar mimogrede. Ko ni imel nič kaj več za pospraviti, ga je izničila. Izrekla je protiurok in takoj je zoper videla. " Tale je bila pa nizka Allie!" se je zasmejala. " vortex espiral!" iz njene palice se je izvila spirala vetra, ki je pihal od vseh strani, tako da ni mogel pobegniti.

vortex espiral-spiralast vrtinec
atraves-prek
corpo-telo
perigo-nevarnost
cegueira-slepota

Que se quer incisão através do meu corpo para ser levado a zero-kar je želelo poškodovati moje telo, naj se izniči.

Antissa je sevada, kot vedno, predvidela njegov udarec in se obranila ter zaščitila. Ahh, tole postaja že nekoliko moribidno, je pomislil Alex, ko je začel hurikanski veter noreti po stolpu. "Oh gosh, res bi se lahko spomnila kaj bolj zanimivega Tissy!" S palico je zamahnil proti vetru, da se je spremenil v vodo, ki jo je odplaknilo s stolpa. Možni opazovalci so verjetno mislili, da je na Astronomskem stolpu razneslo gromozansko pošiljko norčij bratov Weasley. Kakorkoli že, Alex se je obrnil proti Antissi in se nasmehnil. "No kaj pa sedaj Tissy ... Nekako se mi je zazdelo da se rada igraš z elementi," jo je pobaral in v naslednjem trenutku s palico zamahnil proti praj razsutemu stebru, ki se je sestavil v kamnitega golema. Njegova koža je seveda odbijala vse uroke, iz dlani pa se mu je oblikoval ličen meč iz razžarjene lave. Seveda se je pognal nad Antisso.

Ha, kakšen urokec, se je zasmejala Antissa. " Camuso!" palico je usmerila vase in počilo je, kot da bi se oglasil top. Takoj se je znašla nad nebom in nameravala je pristati na strehi šole, ter si ogledati razgled. " Carpe retractum!" lagodno se je znašla na varnostni ploščadi. " Copio sabotare!" usmerila je urok v golema, da se je najprej elegantno odbil, nato pa jih je nastalo pet. Čimvečkrat se je namreč odbilo, čimveč kopij je nastalo. Torej se je v Alexa kmalu namerila cela vojska. Da pa se vseeno ne bi izmuznil, je poslala še nekaj izjemno močnih plamenčkov, ki se jih ni dalo pogasiti, zajeti v kaj ali jih izolirati od zraka." Velocita secunda!" vse skupaj je močno pridobilo na hitrosti Pa poglejmo, kako boš se rešil...

Camuso-top
Copio-kopija
Sabotare-sabotaža
Velocita secunda-hitrostna sekunda

Antissa je seveda iznašla zelo zanimiv način, kako se rešiti njegovega uroka. Zopet je skočila v zrak, njegov golem pa je nažalost zgrmel čez ograjo Astronomske ploščadi. Proti Alexu se je seveda pognal cel živaslki vrt urokov, ki jih je Antissa popestrila z dodatno hitrostjo in nekaj Zublji zla. Alex je samo privzdignil obrv in povzdignil palico, da je njena konica srebrno-belo zažarela. Za sekundo je v svojem razumu ustvaril močan fokus, rahlo priprl oči in zašepetal: "Tempus desistere." Konica palice je še enkrat srebrno zažarela nato pa se je droben delec svetlobe ločil od palice in bliskinl med eskaldrijo urokov. Za trenutek je Astronomsko ploščad razsvetlila močna belo-srebrna svetloba, blisk pa je poneslo čez celoten park in posestvo. Učinek uroka je bil seveda to, da se je za nekaj sekund na Astronomski ploščadi popolnoma ustavil čas. Antissini uroki so obmirovali, skupaj z njo. Tisti svetlobni delec, ki je med to eksplozijo svetlobe zrastel v krogo s premerom kakšnih dveh decimetrov se je dokaj hitro zmanjševal in s tem Alexu kazal, koliko časa ima, preden se kazalci na Astronomski ploščadi zopet zavrtijo. Alex je hitro stekel naravnost za Antissin hrbet in ji iz roke nežno vzel palico. Urok se je ravno v tistem trenutku razblinil in tista čreda urokov je zletela v zrak, plameni, ki niso dosegli svojega cilja, pa so stekli skozi ograjo in se zaradi pomankjanja kuriva razblinili nekje v zraku. "Buuu," je Alex rekel za njenim hrbtom in se zahihital.

Antissa je, še preden bi se lahko zavedala, okamenela, skupaj s svojimi uroki. Bila je kakor lutka in ni vedela, kdaj je tako obstala. Ko se je spet zavedla, čez nekaj neznanih sekund, minut, oziroma ni vedela koliko časa, je ugotovila, da palice nima več pri sebi. Zgroženo se je ozrla okoli sebe, z namenom, da jo poišče. Tako jo je kar naenkrat prestrašil Alexov 'buuu', ki mu je sledilo hihitanje. Zasukala se je. " Ti!" zvenela je popolnoma presenečeno, saj je mislila, da je tudi on okamenel. " Tole je bilo pa nizko, veš?" požugala mu je s prstom in se zasmejala, potem pa mu je segla v roko. " Dober si. Reciva, da je bilo izenačeno." obraz ji je spreletel nasmešek in vzela je svoje orožje iz njegove dlani. " Tole je moje." je rekla, nato pa je zaslišala bitje šolske ure. " Se vidiva jutri, Alex." je dejala in s počasnimi koraki odšla na nočni prigrizek v svojo sobo.