KŽTD party

Kakor vsako leto je tudi letos neizbežno, da se nekaj najbolj divjih, inovativnih in spretnih dijakov izmuzne polnočni policijski uri in se po uradnem delu zabave nastani v sobani KŽTD, ki že vrsto let gosti raznovrstne razvratne žure izven nadzora odgovornih učiteljev. Tam je početje raznoliko in povsem omejeno; vse od neustavljivega popivanja in plesov ob drogovih, kakor tudi do mečkanja in celo seksa.

Tissy je seveda, kot glavni organizator prispela prva. Do žura je bilo samo še malo časa, natančneje deset minut. Z velikansko spretnostjo se je izvlekla iz obleke in neudobnih čevljev, ter si navlekla malo bolj lahkotno verzijo v barvi temno zelene. Ta toaleta je bila malo bolj provokativne narave: globok dekolte, blago pa skorajda prosojno, da se je videlo več, kot bi se spodobilo. Velik izrez je odkrival njen trebuh, ki je bil brez enega samega gramčka maščobe. Elegantne vrvice so se med seboj prepletle, ter tvorile lep prehod med zgornjim in spodnjim delom telesa, okrašene pa so bile z majhnimi kristalčki in vzorci. Videlo se je, da obožuje orientalski stil, saj je bila njena obleka pravzaprav sari. In ta večer je imela zadosti obutve, zato je ostala kar bosa, seveda si je na gležnje nataknila nekaj zapestnic.

Sobana KŽTD je bila za to priložnost spremenjena v veliko, bleščeče plesišče, katerega pa je za vsak slučaj obdajalo nekaj udobnih foteljev, na katerih se je dalo početi marsikaj. Mizice so bile bogato obložene s prigrizki in raznovrstnimi pijačami, v katerih je bilo toliko alkohola, kakor bi si ga kakšen povprečen potrošnik omislil le v sanjah. Ob strani je bila glasbena stojnica, kjer so začasno domovali Antissini CD-ji. Za DJ sta najela nekega njenega daljnega bratranca, ki je bil kar precej popularen med mladino in je seveda za primerne usluge bil pripravljen sodelovati. Celoten videz sobane KŽTD je dopolnjeval stil in poskrbela je tudi za to, da je bila obdana z bliščem- tukaj je bil celo manjši ring s tribunami za zabavne čarovniške dvoboje. Seveda mali sobni ognjemeti in hrana niso manjkali.

" No, zdaj pa bo prava zabava!" obraz ji je spreletel zadovoljen nasmešek in vedela je, da se celo Mort ne bo več mogel dolgo zadrževati...

Odprla so se vrata...

Še vedno je stal na terasi, ko se je po dvorani na drugi strani steklenih vrat razlegel ravnateljičin glas. Z vzdihom je izpustil cigaret, ki ga je držal med prsti, ga pomendral s peto svojega čevlja, in se vrnil v sobano, iz katere so počasi odhajali študentje - nekateri sami, drugi v parih, tretji pa tudi v manjših gručicah, ki so se klepetavo porazgubile v svoje domove. S senco nasmeška na obrazu se je tudi Mort izmuznil skozi množico, vendar še zdaleč ni bil namenjen v svoj dom.

Po tretjem sprehodu so se v poprej trdni steni izoblikovala velika, lesena vrata, ki jih je temnolasec hitro odrinil in izginil v dolgo pripravljano dvorano KŽTD. S pogledom je ošinil sobano in se zadovoljno nasmehnil, ko je ugotovil, da je vse nared in točno tam, kjer bi moralo biti. Končno so se njegove oči zaustavile na sloki postavi, odeti v kratko, prozorno zeleno cunjico, prepredeno z vrvicami in kristalčki. Muzajoč je pristopil, se galantno priklonil in jo poljubil na hrbtno stran dlani. "Dober večer, mlada dama."je dejal z globokim, hripavim glasom in se počasi zopet vzravnal, pri tem pa ni odmaknil pogleda z njenih prodornih zelenih oči. Dovolil je, da je njena dlan počasi spolzela izmed njegovih prstov, nato pa je črni, formalni suknjič potegnil s sebe, odvezal metuljčka in oboje radirnil z trzljajem svoje palice. Sedaj je sredi dvorane stal le v udobnih črnih kavbojkah in srajci, ki si jo je zadovoljno potegnil iz hlač, kamor je bila poprej zatlačena. "Presneta uradna etiketa."je zamrmral z nasmeškom na ustnicah, nato pa zopet ošinil svojo okolico.

"Mislim da je vse pripravljeno, kajne?"je pobaral Antisso, ki je v svoji novi obleki delovala še neprimerno bolj privlačno kot poprej in z iskrico v očeh si jo je predstavljal ob drogu, ki je stal v oddaljenem kotu sobane. Nezavedno si je obliznil ustnice, nato pa se je z lagodni korakom sprehodil do barskega stolčka, ki je stal ob šanku, in se zleknil nanj. "S katero glasbo bomo začeli?"jo je mimogrede vprašal in se z očmi povsem opazno sprehodil po njenih vitkih nogah.

Anthea se je splazila na hodnik v sedmem nadstropju in krcnila s palico. Kmalu je nosila sari, prav tako kot njena nadvse spoštovana ljuba sestrica, le da je bil Anthein sari bolj odprt in čokoladno rjave barve, da se je lepo skladal k njenim rjavim očem. Trikrat je stopila mimo zidu in kmalu so se pokazala vrata. Zarežala se je, ko je zaslišala mehki glas Morsusa.

Z blagim glasom je dejala:" Antissa, kakšna lepa okrasitev... Prečudovito!" razgledala se je po dvorani in ugotovila, da ni še nikogar. Obrnila se je k Morsusu in ugotovila, da zelo opazno opazuje prečudovite noge njene sestre. Njene balerinke so se zasvetile v soju luči in obrnila je glavo, ker je slišala škrtanje.

Zasmejala se je, ko je v sobo prišla miš in krcnila s palico, da jo je spremenila v svečnik, ki je strumno stal ob vratih, ki so vodila v dvorano. "No, nikogar še ni... To je čudno. Aja, Antissa, nekaj sem jih še povabila n a zabavo. Upam, da te to ne m oti..." nasmehnila se je in se prestopila, nato pa stopila do udobnega naslanjača in se pogreznila vanj i n z nasmehom čakala, da so se v dvorano počasi usuvali učenci, okiteni kot še nikoli.

Vstopil je Morsus, nekaj sekund za njim pa še Anthea. " Si prinesla kaj suhe robe, sestrica?" se je zasmejala. " Oh krasno, še ena steklenica vanilijevega likerja." odčepila je zamašek in potegnila dolg požirek, ki se je zlil po grlu kot voda, zato je kmalu izpila četrtino. " Zdaj se pa začenja." je zadovoljno zamrmrala, medtem ko je umetelno zaplesala krog po sobi. " Noč bo dolga. In prav uživam v tem občutku." zrak je bil tako napet, da bi ga lahko rezal z žlico. " Ah..." je zamahnila z roko nad mišjo. " Thea, ne delaj panike. Je že ni, vidiš, ti nadziraš." je z mirnim glasom rekla in se nasmejala barvici temno vijolične barve.

Ena, dve, tri...time to party!

Prostor se je polnil in zidovi so se tresli od bučne glasbe. Luči so krožile po prostoru in kozarci, napolnjeni s jantarno pijačo so se svetili. Ko je luč obšla naslanjač, je dekle, ki je sedelo v njem priprlo oči. Anthea ni bila ravno pripravljena za zabavo, saj ni bila niti malo pijana, kar je pomenilo, da je še ni obšla nuja, da naredi nekaj norega.
Odčepila je novo steklenico in kmalu začutila žuborenje norosti v njej. Izpila je velik požirek in zabrisala balerinke v kot ter zaplesala skupaj z drugimi. Njen sari se je malce svetil, saj je bil obdan s magijo. Kmalu se je na ves glas smejala ter uživala v plesu, ko se je pesem malce upočasnila ter je zaplesala počasen ples. K

Kmalu se je naveličala počasnih pesmi in odšla je do mešalne mize, pri kateri je bila Antissa. Na uho ji je zavpila:"Tissy, daj kakšno bolj ži vahno. Lahko pa tudi jaz prevzamem!" ter se postavila za mešalno mizo, ki je bila magična, tako da jo e bilo lahko upravljati. Prevzela je slušalke ter zavrtela divjo pesem, ki je bila ravno pravšnja.

Pogoltnila je ogromno količino vanilijevegya likerja, in ko ga je zmanjkalo, je hitro pograbila viski. Hitro je uročila mešalno mizo, da je sama vrtela pesmi, nato pa sama ponovno zaplesala.

Komaj je čakala, da se stvar v Veliki dvorani zaključi. Čeprav so se profesorji zabavali kot še nikoli v življenju (in še to samo zato, ker so si v punč dodajali ognjeni viski), je bila sama že pošteno zdolgočasena. Ta tako imenovana zabava ni bila nič drugega kot neke vrste debatni krožek na nogah ob zastarelih valčkih, pijače pa praktično sploh ni bilo. Še najbližje alkoholu je bil punč, ki pa je bil, kot ponavadi, na ravno otroškega šampanjca. Na kratko, obupno.
Bila je že na tem, da odkoraka iz dvorane in si prisluži kakšen pripor ali dva, saj je bila zabava obvezna, ko so končno naznanili, da je konec. Bila je med prvimi, ki so uspeli pobegniti skozi vrata in za razliko od ostalih je zavila proti avli. Potrebovala je nekaj miru in svežega zraka, da je pregnala vso slabo voljo, ki se je v njej nabrala v dvorani. Takoj, ko je za seboj pustila zatohel zrak v šoli in je na koži občutila nočni hlad se je počutila neprimerljivo bolje. Nekaj minutk je še postopala naokoli, nato pa se je odpravila nazaj. Vrata je skrbno zaprla za seboj, da nebi mogel kdo slučajno posumiti, kje je bila, nato pa se je počasi odpravila proti sedmemu nadstropju. V KŽTD je bila menda organizirana zabava in če je kaj vedela o teh zabavah je vedela, da bo tam alkohol in tega je trenutno še kako potrebovala. Stopala je počasi, saj se ji ni niti malo mudilo. Vedela je, da se zabava še nekaj časa ne bo prav razživela, ob enem pa je hotela uživati v tišini, ki jo je obdajala. Oboževala je občutek, ko je ponoči hodila naokoli in nikjer ni bilo ničesar razen teme in tišine. Takrat je nihče ni motil, nikomur se ni bilo treba prilagajati in počutila se je preprosto dobro.
Čas je hitro tekel in Morg je na hodnik prek KŽTD zavila šele dobro uro po koncu tistega sranja v Veliki dvorani. Negativno energijo je uspešno spravila iz sebe in vse, kar je še potrebovala, da se popolnoma sprosti, je bil alkohol. Prav potrebovala je nekaj krepkih požirkov močne pijače in v pričakovanju okusa si je željno obliznila ustnice. Odprla je vrata, ki so se prikazala na hodniku in vstopila v prostor, za katerega ni bilo nobenega dvoma, čemu je bil namenjen. Sama bi sicer zadevo oblikovala nekoliko drugače, a tudi nad tem, kar je videla se ni pritoževala. Vse, kar se ji je zdelo pomembno je bilo tu; alkohol, glasba, plesišče in nekaj udobnih kavčev v temnih kotičkih. Na njenih ustnicah se je narisal rahel, a zadovoljen nasmešek in šele takrat se je dejansko ozrla okoli sebe. Poleg nje je bilo v sobi le še nekaj ljudi in njen polovični nasmeh je postal še bolj opazen. »Človek bi pričakoval kaj več gneče.« je rekla in namesto pozdrava na hitro ošinila ljudi, večinoma spolzgadovce, nato pa stopila do mize s pijačami ter pobrskala med raznimi steklenicami. Ko je našla, kar je iskala se je za trenutek zadovoljno nasmehnila, nato pa s steklenico v rokah odšla do bližnjega kavča. Steklenico šerija z višnjami je odložila na mizico in si, preden je sedla, slekla plašč, pod katerim je nosila preprosto črno obleko, ki je segala do polovice stegen. S sprednje strani je izgledala zelo zadržano, saj praktično ni imela dekolteja, a je imela zato velik izrez na zadnji strani, ki ji je razgalil cel hrbet. Plašč je odložila čez naslonjalo sedeža, nato pa sedla in prekrižala noge. Potem pa je končno storila to, ker si je želela že od začetka zabave v Dvorani – naredila je nekaj krepkih požirkov šerija in tokrat je nasmeh na njenih ustnicah obstal. Kot, da bi se šele sedaj zares zavedla ljudi okoli sebe si jih je počasi ogledala, vse od resnično zanimivih oblek pa do obrazov, ki so jo tu in tam pogledali. »Kako kaj?« je vprašala, bolj zato, da bi prekinila napetost v zraku kot zato, ker bi jo resnično zanimalo.

Z vsako preteklo minuto se je Mortu vse bolj dozdevalo, da je večino prestopniških dijakov na šoli ugonobila smrtonosna bolezen, saj je bila dvorana nenavadno prazna. Namrščil se je in se zasukal na stolčku, zato da si je lahko postregel s tekočimi dobrotami na drugi strani šanka. Po nekaj krepkih požirkih iz prve steklenice, ki mu je prišla pod roke, se je počutil precej bolje. Nekoliko se je pretegnil in eno oko vrgel na vhod v dvorano, saj so vrata s tihim škripanjem izdala prihod nove osebe. Mortove ustnice je oplazila celo senca nasmeška, ko je ugotovil, da gre za čisto privlačno dekle. Pravzaprav, če je tako pogledal na situacijo, so ga obkrožala sama dekleta. Kakor da bi bila punca le izvidnica, so se vrata nenadoma na stežaj odprla in skoznje se je pričela prerivati truma učencev. Spolzgadovec se je končno le sprostil in veselo pomežiknil Antissi, brez katere mu zabave ne bi uspelo pripraviti. Ošinil je čudovito veliko množico, ki je sedaj zapolnjevala KŽTD in se naslonil nazaj na šank, prešerno dobre volje in počutja.

Dijaki so sedaj v skorajda enakomernih presledkih počasi kapljali v dvorano in v slabe pol urice, v kateri je Mort udaril nekaj površinskih debat in odpil nekaj kozarčkov za ogrevanje, se je dvorana lepo napolnila s študentsko srenjo, ki je veselo klepetala, plesala in popivala, da ne omenjamo parčkov - ali trojic - ki so se že umaknili v temnejše kotičke dvorane, ki se je sproti širila, da bi naredila prostor z prišleke in tiste, ki so želeli nekaj več zasebnosti. Popokal si je členke, nato pa se je le dvignil z barskega stolčka in se napotil v množico - bil je čas za zabavo.

Med sprehajanjem - in občasno tudi prerivanjem, če smo že pri tem - je nekaj znancev lopnil po ramenu, izmenjal par besed ali pa veselo objel dekleta, ki so si kdaj v preteklosti z njim že delila posteljo...ali steno. Posebej dolgo se je ustavil pri dveh, Marie Cello in Victoire Chantot, francozinjama, ki sta vsekakor vedeli, kako se stvarem streže. Ko ju je zagledal, je bilo očitno, da sta že kar nekaj spili in za trenutek je pomišljal, da bi izkoristil njuno prikladno stanje, vendar je odgnal mamljivo misel in jima samo namenil nekaj pogledov, ki so jasno namigovali, da idejo namerava uresničiti nekoliko kasneje. Potem ko so se nasmejali nekaj starim spominom in izmenjali besede na temo novega letnika, profesorjev in vsega skupaj, se je črnolasec odpravil naprej, boljna rob dvorane, kjer je bilo nekaj neverjetno udobnih foteljev, ki so bili, začuda, bolj malo izkoriščani. Pravzaprav, če smo iskreni, je bil zaseden samo eden in v njem je sedelo dekle, ki je pred kako uro prišlo v dvorano, tik pred veliko množico, ki ji je sledila le nekaj minut zatem.

"Dober večer."je pozdravil sloki Spolzgadovec in sedel v njej nasprotni naslanjač. Sicer je bila ura gotovo že okoli enajste in verjetno že čez, a vendarle, za take zabave je bilo to še povsem zgodaj in se je lahko klasificiralo pod definicijo 'večer'. Ošinil je steklenico šerija na mizi in se lahkotno namuznil "Dobra izbira,"je pripomnil in s prstom pomignil na alkohol, "ampak ali ni pitje bolj zabavno z družbo?"je dodal in se z mehkim smehljajem na ustnicah naslonil nazaj v fotelj.

‎" Pozdravljena." je nad novo prišlekinjo zamrmral Antissin glas, dokaj navdušen, sicer nekaj sekund pozneje, ker je ravno obdelovala drugo merico pomarančnega likerja z ledom. " Hej Mort, očitno so se končno privalili!" se je živahno zasmejala in se udobno pogreznila v fotelj. " Drugače se pa popolnoma strinjam s tabo: piti brez družbe je kot pitje odišavljene vode." namrdnila se je in ošinila nekaj divje plešočih parčkov, ki so se, povečini že popolnoma pijani, zvijali v kotu. Opazila je svojega sošolca iz paralelke, ki je poljubljal in divje otipaval dve drugošolki iz Drznvraana. " Kako so se pa tukaj znašli taki mladički? Kdo jih je povabil?" zavila je z očmi in samo upala, da ne bodo v kratkem pobruhali celega plesišča. Poleg tega pa ni hotela biti odgovorna v primeru nezaželene izgube nedolžnosti, kar se je izredno rado dogajalo. Napile so se do mrtvega, ugajala jim je družba skorajda enkrat starejših od sebe in na koncu so tekle solze, ker tipi v normalnem stanju niso več hoteli biti samo njihovi. Uboge cvetke so v nekaterih primerih celo poskušale narediti samomor z nadvse dramatičnim prizvokom, a nikoli niso imele dovolj poguma, da bi opravile do konca. Če so se že rezale, je v najslabšem primeru ostala le brazgotinica kakih pet centimetrov stran od glavnih žil. Zavila je z očmi in skupini poslala ubijalski pogled, nato pa se je posvetila grizljanju rumovih kroglic, prelitih še z ognjenim viskijem.

" Plesati pa ravno ne znajo kaj?" je posmehljivo ukrivila ustnice v nekaj izjemno nespoštljivega. " Samo nekaj se krotovičijo. Groza." zavzdihnila je in po nekaj sekundnem premisleku Mortu izročila kozarec. " Primi malo prosim. Temle moram pokazati, kako se tej stvari streže." izvila se je iz udobnega objema, ter stopila na plesišče. " Malo bolj živahno prosim!" je zaklicala DJ-ju. In ta ji je ustregel. Tissy se je zasukala na petah, nato pa malo usločila hrbet in pomigala z boki. Pričarala je svoj svilen afriški šal in si ga ovila okrog telesa, nato pa se zapeljivo nasmehnila publiki in izzivalno nagnila glavo naprej, medtem ko se je njeno telo še vedno skladno gibalo z ritmom naprej in nazaj, levo in desno. Z rokami je vila temno tkanino okrog svoje osi. Naenkrat pa se je odločila, da bo malo razgrela množico in ga je odvrgla stran, direktno množici lačnih fantov, ki so jo požirali z očmi. Ne, ne, ni še čas.. Nekoliko bolj divje se je zavrtela okrog svoje osi, pri tem pa izdatno stresla z dolgimi lasmi. Po nekaj minutah je zaklicala. " Premor!" in vsa razgreta sedla nazaj na zofo. " Temu se reče ples!" je z rahlim nasmeškom dejala, medtem, ko je elegantno vzela Mortu pijačo iz roke. " Pozneje se boš imel česa nagledati." mu je zašepetala in se z ustnicami rahlo dotaknila njegovega lica. " In en ples mi dolguješ že od prej." zasmejala se je, nato pa se je odmaknila iz njegovega osebnega prostora.

Anthea je plesala bosih nog in se prepustila glasbi. Z lasmi je stresala, udarjala z nogami ob tla in miglaa z boki. Ozrla se je in opazila Tissy, kako je v elementu. Ko je Tiss odšla iz plesišča, je Thea plesala naprej, in ko se je glasba spremenila v nekaj bolj orientalskega, je zaplesala trebušni ples, ki sta se ga s sestro naučili med potepanjem po Indiji, Egiptu in Jordaniji.
Lasje so se ji prilepili na telo in ni ji bilo mar, kako izgleda. Saj ne, da ni izgledala božansko. Sama je bolj uživala prostih rok in oboževala je orientalski stil, zato ni uporabljala afriškega šala, kot njena sestra, je pa imela piko na čelu, kakršno imajo Indijke. Ko se je pesem končala, je odkorakala do šanka, se medtem izognila njenemu sošolcu, ki jo je hotel otipavati ter rekla točaju:"Vodko Kettel One. Pa naj bo dvojna porcija." na dušek jo je izpila ter zadihano opazovala množico ter si medtem prižigala cigqareto Merit. V daljavi je zagledala Morta i nTissy, ki sta se pogovarjala. Počasi se je približala in s pordelimi lici rekla:"Tiss, Moert, oh dajta no, zaplešita. Naredila sta super zabavo, in raje bodita zgled drugim." nasmehnila se je in pogledala Artemisa, njihovega sošolca, ki je divje otipaval drugošolke in rekl, tokrat s bolj resnim glasom:"Hej, pa raje ga imejta na očeh. Saj nočemo, da se ponovi lanskoletni fiasco Lichetensetin." govorila je o Merietti, drugošolki, ki je zanosila, nato pa, se je vsa nesrečna hotela ubiti, a je bila malce preveč štorasta in vse se e končalo s nekaj brazgotinami, splavom in vse je utonilo v pozabo, a skoraj bi izvedeli, kaj se dogaja, ko učitelji že mirno spijo. Anthei se je lice pomračilo, a kmalu se je ta grozljivi deja vu končal in obrnila se je nazaj k Tiss in Mortu ter jima ponudila njeno najljubšo pijačo, ki jo je pretihotapila na zabavo, breskovo žganje.