»Kratek opis vendar ti oprosti.« je resno rekel in že v naslednjem trenutku padel v krohot. »Se bojiš Filcha?« je v popolni temi vprašal in marširal po hodniku gor in dol. Lumos je bila prva čarobna beseda, ki jo je tisti dan rekel in na palici se je prižgala luč, ki jima je utrla pot v neznano. »In kaj veš o tem prečudovitem gradu oziroma dvorcu, katerega jaz sam obiskujem že peto leto?« želel jo je poučiti o dvorcevi prelepi in zapleteni zgodovini, vendar je menil, da bodo to postorili že drugi zato je raje zaprl kljun.
Po hodniku so se bleščali razni pokali. Tobias je osvojil s svojim moštvom kar štiri pokale quiddicha. Na to je bil preponosen, da bi pohvalil drug domove. »Igraš quiddich?« je vprašal novinko in kar slutil, da o tem nima niti najmanjšega pojma. Najbolje bi bilo, da jo odpeljem do igrišča. Je pomislil, vendar si zaradi lenobe premislil. Bil je skoraj razočaran, ko sta prišla do notranjega parka v Avditoriumu. Srečala sta samo eno učenko, ki je hodila v spanju in se je božica skoraj zaletela v steber vrat ostalih ljudi pa ni bilo. »Upal, sem na kakšno razburljivo pustolovščino, vendar je bilo vse zaman.« je pojasnil, ko je za ovinkom opazil Filcha. »pazi zlobnež prihaja!« je rekel, ter dekle porinil za veliko debelo smreko, ki je bila tam nasajena. Padel je na dekle. »Oprosti, nisem te želel poškodovati.« se je opravičeval in vstal. Ko je zlobnež končno odšel, sta stopila iz smreke. Šlo mu je na smeh, saj je bila Rach polno smrekovih iglic, vendar ni želel, da bi se slabo počutila, zato se je zadržal. »Greva malo med ljudi?«
(Čisto, čisto brez idej sem. Sory)
